Raziskovalni projekt Latinske in nemške kronike na Slovenskem

Ime projekta: »Latinske in nemške kronike na Slovenskem«

Članica UL, ki izvaja projekt: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Šifra projekta: J7-2604

Letni obseg: 1,8 FTE

Vodja projekta: Matej Hriberšek

Veda in področje: Humanistika / Literarne vede / Kulturologija

Sodelujoče raziskovalne organizacije:

ZRC SAZU

- Zgodovinski inštitut Milka Kosa

- Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

- Inštitut za kulturno zgodovino

Raziskovalni projekt v SICRIS:

Latinske in nemške kronike na Slovenskem – SICRIS

Vrednotenje skupine vključenih raziskovalcev:

Latinske in nemške kronike na Slovenskem – vrednotenje raziskovalcev

Bibliografija projektne skupine:

Latinske in nemške kronike na Slovenskem – bibliografija projektne skupine

Splošno o kronikah in njihovem raziskovanju na Slovenskem

Kronike so pomembne v prvi vrsti kot rokopisni ali včasih tiskani zgodovinski viri za posvetno in cerkveno zgodovino. Zanimive in pomembne so tudi za druge znanstvene discipline za umetnostno zgodovino, epigrafiko, sociologijo, kulturno zgodovino, geografijo, etnologijo, zgodovino šolstva, zgodovino medicine, arhitekturo in njeno zgodovino, biografijo, jezikoslovje (kot pričevanja o zgodovini jezika) itd., saj pogosto dopolnjujejo in nadgrajujejo zgodovinsko vedenje s področja teh strok. Njihova vrednost je pogosto tudi v tem:

a) da so kot zgodovinski viri mnogokrat lahko osebne, saj gre za osebna pričevanja pisca o razmerah, dogodkih ali posameznikih;

b) da so nadnacionalne in kot take pomembne ne le za ožji geografski prostor, v katerem so nastale in ga opisujejo, ali celo mikroprostor (npr. župnijske kronike), ampak zgodovinsko aktualne tudi za širši evropski prostor.

Za zgodovino slovenskega prostora od srednjega veka pa vse do začetka 20. stoletja so eden najzanimivejših pomnikov kronike. A ko skušamo poiskati gradivo zanje, je izkupiček zelo skromen, v tuji strokovni literaturi in priročnikih pa slovenskih kronik ne najdemo skoraj nikjer; ostajajo večinoma prezrte, tako kot sta velikokrat prezrti tudi latinska in nemška srednjeveška in novoveška ustvarjalnost na Slovenskem. Dolgo časa so bile kronike obravnavane zgolj kot zgodovinski viri, ki na svojevrsten način osvetljujejo zgodovino širšega ali ožjega okolja v katerem so nastajale; z njimi so se – razen zelo redkih izjem – razmeroma malo ukvarjali. Kronike so nastajale v latinskem, nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku, v Prekmurju tudi v madžarščini. Le malo je takih, ki so bile pisane samo v enem jeziku; največkrat so kombinirane (latinsko-nemške, latinsko-italijanske, latinsko-nemško-slovenske …).

Glavna težava pri njihovem raziskovanju je, da rokopisne kronike večinoma niso dokumentirane, čeprav njihovo število po grobi oceni presega številko 200, niso raziskane in obdelane, v absolutni večini primerov pa tudi niso prepisane. Nekaj jih je že bilo deležno vsaj delne obravnave ali celo prepisa, čeprav le redko in gre večinoma le za odlomke (tak primer je frančiškanska kronika Mavra Fajdige, ki obsega več kot 1200 rokopisnih strani), večina pa ne. Sploh redki pa so primeri že natisnjenih kronik; ena najbolj znanih na naših tleh je nedvomno Celjska kronika (Cronica der Graffen von Cilli). Nekatere kronike so zaradi lokalnega značaja svoje vsebine ali objave v neodmevnih publikacijah ostale večinoma neopažene (tak primer je na primer Ruška kronika).

Na Slovenskem tradicije in kontinuitete raziskovanja kronik in kronikalnih del nimamo, prav tako ne izdelanih načel za izdajanje tovrstnih del, nimamo popisa kronik in slovenske kronike se razen redkih izjem v tujejezični literaturi skorajda ne omenjajo. Raziskave so razen redkih izjem omejene zgolj na temeljne predstavitve in včasih prevode, redkeje prevode celote, večinoma gre za prevode odlomkov. Nekateri že obstoječi transkripti kronik ostajajo za večino zainteresirane strokovne javnosti težko dostopni, ker so ostali interno gradivo v samostanskih knjižnicah nekaterih redov.

Projekt združuje klasične filologe (Hriberšek, Pobežin, Movrin), strokovnjake za primerjalno književnost (Smolej, Ogrin, Vidmar), germaniste (Žigon, Kramberger, Pavlin) in zgodovinarje (Golec, Preinfalk, Pavlin). Glede na obsežnost tematike bo s projektom narejen prvi, a odločilen korak. Uspešnost projekta bo zelo odvisna od pripravljenosti lastnikov oz. hraniteljev kronik za sodelovanje; nekatere institucije so že vnaprej napovedale, da bodo pri takem projektu z veseljem sodelovale in bodo dale na voljo gradivo, ki ga hranijo. Veliko gradiva bo potrebno poiskati, dokumentirati, popisati in po možnosti digitalizirati povsem na novo: poleg institucij, ki bodo pripravljene sodelovati, bo vanj vključenih tudi nekaj zunanjih sodelavcev, od arhivarjev do umetnostnih zgodovinarjev. Povezovali se bomo tudi z Nacionalno in univerzitetno knjižnico Ljubljana, zlasti z njenim Rokopisnim oddelkom ter z ZRC SAZU.

Cilji projekta

1. postaviti teoretične in praktične osnove za objavljanje in znanstveno obdelavo kronik in del kronikalnega značaja;

2. narediti koliko je le mogoče natančen popis obstoječih kronik (popis bo poskusil zajeti gradivo na območju celotne Slovenije; v primeru preobsežnosti gradiva se bomo morali geografsko omejiti);

3. kronike dokumentirati in zbrati kar največ podatkov o njihovem nastanku in njihovih avtorjih;

4. predstaviti vsebino kronik;

5. digitalizirati kar največ teh kronik (seveda z dovoljenjem njihovih lastnikov oz. hraniteljev) in zbrati o njih in z njimi povezani vsebini kar največ slikovnega gradiva;

6. kritično obdelati in znanstveno nadgraditi nekatere že obdelane kronike (tak primer je npr. Celjska kronika) in po potrebi posodobiti njihove prevode;

7. pripraviti spletni portal (podatkovno bazo) CHRONICA SLOVENICA z opisnimi in slikovnimi predstavitvami kronik ter nekaterimi prepisi (celotnih kronik ali izbranih delov); v sklopu te podatkovne baze bi bil predstavljen tudi projekt in vsi sodelavci;

8. na primeru dveh kronik (ene latinske in ene nemške) pokazati, kakšen je historični potencial kronik kot zgodovinskih in splošnokulturnih virov; to pomeni:

- kroniki transkribirati,

- pripraviti njun prevod (v primeru, da gre za obsežne kronike, pripraviti prevode daljših ilustrativnih odlomkov),

- ju znanstveno obdelati in izdati v knjižni obliki;

9. pripraviti razstavo o kronikah, ki bo obiskala obe nacionalni knjižnici ter vse osrednje območne knjižnice in druge zainteresirane institucije, ki bi jo bile pripravljene gostiti;

10. pripraviti simpozij na temo kronik.

V projektno raziskavo in popis bodo vključene latinske in nemške kronike in dela kronikalnega značaja od srednjega veka pa tja do prve tretjine 20. stoletja, ko so nekatere cerkvene kronike še bile pisane v latinščini. Jezikovni okvir ne bo omejevalni dejavnik pri delu, kar pomeni, da bomo upoštevali tudi kronike, ki so pisane ne samo v nemščini ali/in latinščini, ampak tudi kronike, pisane v slovenščini in madžarščini.

Izbrana primera kronik in osrednja tematika
1. Fajdigova kronika

V rokopisu ohranjena latinska kronika frančiškanskega pisca, provincialnega knjižničarja in arhivarja Mavra Fajdige (1734–1790) v skupnem obsegu 1235 strani je nastajala v obdobju od 1777 do 1780, danes pa jo hrani arhiv frančiškanskega samostana v Ljubljani. Razdeljena je na tri dele. Prvi del in drugi del orisujeta zgodovino frančiškanov od njihovega prihoda na Balkan do leta 1777, obenem pa tudi politično in cerkveno zgodovino tega obdobja. Več kot 80% kronike pa zajema tretji del, ki vključuje opise petnajstih samostanov, ki so bili v 18. stoletju vključeni v frančiškansko provinco s sedežem v Ljubljani; ne gre le za zgodovinske orise, ampak za prave zgodovinske, geografske, kulturne, umetnostnozgodovinske, etnografske in biografske predstavitve, zanimive za širok krog strokovnjakov in bralstva. Posebnost kronike je, da je avtor vanjo vključil prepise številnih pomembnih arhivskih dokumentov, ki delu dajejo dodatno zgodovinsko kredibilnost: ustanovne listine, darovnice, podeljene privilegije, pisma papeške pisarne, cesarske pisarne, oglejskega patriarhata itd. (prepisi so v jezikih izvirnikov: v latinščini ali nemščini ali italijanščini). Delo je dragocen in unikaten zgodovinski dokument in ena najobsežnejših ohranjenih latinskih kronik pri nas; je izjemnega pomena za slovensko cerkveno zgodovino, hkrati pa prinaša številne podatke o lokalni zgodovini, o civilni upravi, o pomembnejših posameznikih in dogodkih, o zgodovini sociale in medicine ter geografske opise in zanimivosti. Zanimiva je tudi za kulturno zgodovino; zaradi opisov posameznikov, knjižnic, umetnin, spomenikov in stavb je aktualen vir tudi za biografijo, umetnostno zgodovino, arhitekturo in arheologijo (epigrafiko). Rokopisna kronika sicer ni novo odkritje, vendar je širši javnosti večinoma neznana; vedenje o njej in njeno poznavanje je omejeno na razmeroma ozek krog strokovnjakov, njena trenutna uporabnost pa je zaradi rokopisnega zapisa v latinščini ter njene obsežnosti zelo omejena.

2. Pisma Franca Franca baronu Erbergu Jožefu Kalasancu

Gre za delo kronikalnega značaja, ki je del korespondence barona Erberga, obsega pa 1800 dopisov, s katerimi je v Ljubljani živeči dopisnik, sicer malo znani upokojeni oficir Franc Franc, v obdobju od 1832 do 1840 baronu Erbergu, ki je bil ena ključnih osebnosti znanosti, umetnosti in kulture na tedanjem Kranjskem in je živel precej umaknjeno v Dolu pri Ljubljani, najprej večkrat tedensko, nato pa vsak dan poročal o najnovejših ljubljanskih, kranjskih, avstrijskih in evropskih dogodkih. Pisal je faktografsko in brezosebno, brez lastnih komentarjev, vsebina pisem pa niso bile le dnevne novice, ki so razkrivale življenje tedanje ljubljanske družbene smetane, gradivo zanje pa je dobil od razvejanje mreže informatorjev, ampak tudi drugi dogodki v Ljubljani, na Kranjskem, v avstrijski monarhiji in zunaj nje. V pismih se prepletajo tako stvarni zgodovinski podatki kot tudi podatki iz »drugih« virov, mestnih govoric in opravljanj, ki živo prikazujejo življenje v Ljubljani in na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja. Pisma bralcu nazorno odstirajo vpogled v tedanje življenje in ga osvetljujejo iz različnih zornih kotov. Ker je zbirka posebnost tudi po svoji obliki (gre kroniko v obliki korespondence oz. kroniko v pismih) pozornost zgodovinarjev pritegnila zelo pozno in razen v kratkem članku Petra Vodopivca (Prispevek z zgodovini mentalitete na Slovenskem v času biedermajerja, 1994) ter nekaj bežnih omemb ni bila deležna poglobljene obravnave.

Osrednja tematika

Osrednja tematika obeh kronik je Ljubljana. Čeprav je Fajdigova kronika po svoji naravi in vsebini zgodovinski dokument nadnacionalnega pomena, saj poleg cerkvene zgodovine orisuje tudi posvetno zgodovino ne samo slovenskega prostora, ampak tudi sosednjih in okoliških dežel (Hrvaška, Bosna …), pa je osrednjega pomena v delu prav opis ljubljanskega frančiškanskega samostana, dežele Kranjske in Ljubljane kot glavnega mesta Kranjske in kot središča frančiškanske province, v njem pa Fajdiga ob podatkih, pomembnih za cerkveno zgodovino in zlasti zgodovino frančiškanov, predstavi tudi posvetno zgodovino mesta in pomembne osebnosti, ki so to zgodovino oblikovale, ter številne vidike življenja v Ljubljani. Pred bralcem zaživi Ljubljana kot prestolnica ene od habsburških dednih dežel v času od vladavine Maksimilijana I. (1493–1519) do vladavine Jožefa II. (1765–1790). Na drugi strani je Franc Francova kronika v obliki korespondence delo kronikalnega značaja, ki orisuje posvetno življenje in zgodovino Ljubljane dobrega pol stoletja pozneje in cerkveni sferi namenja zelo malo prostora; in čeprav je pretežno omejena na dogajanja v prestolnici vojvodine Kranjske, obenem tudi ne prezre širšega, celo svetovnega dogajanja. Orisuje podobo Kranjske in njenega glavnega mesta v burnih zgodovinskih časih, ko se je Ljubljana dvakrat postavila na politični zemljevid Evrope: najprej v obdobju 1809–1813 kot glavno mesto Ilirskih provinc (kot dela Francoskega cesarstva) in l. 1821 kot mesto kongresa Svete alianse, kjer so se zbrali vsi tedanji najpomembnejši evropski vladarji, v obdobju med 1816 do 1849 pa tudi kot prestolnica nominalnega Ilirskega kraljestva kot dela Avstrijskega cesarstva. V tem obdobju se je mesto krepilo tudi gospodarsko, postalo je središče slovenskega kulturnega življenja (dobilo je prvi deželni muzej z arhivom, moderne stavbe, parke, l. 1849 železnico itd.), pa tudi političnega delovanja v razmerah, ki so bile narodnim gibanjem v predmarčnem obdobju izrazito nenaklonjene. Franc Francova kronika v obliki korespondence, čeprav je bila namenjena samo baronu Erbergu, je zaradi faktografskih orisov razmer dragocen dokument časa, danes tem bolj aktualen za kulturno zgodovino in zgodovino nasploh.

Načrt za uresničevanje projekta
I. PO LETIH

Prvo leto projekta

· zbiranje obstoječih izdaj

· seznanitev s posebnostmi arhivskega gradiva

· raziskovalno delo posameznikov na posameznih študijah

· pregled stanja, popisovanje in dokumentiranje kronik

· vzpostavitev spletnega portala CHRONICA SLOVENICA s predstavitvijo projekta

· digitalizacija in objavljanje zbranega in obdelanega gradiva

· prepis izbranih kronik

· znanstvena obdelava izbranih kronik

Drugo leto projekta

· raziskovalno delo posameznikov na posameznih študijah

· popisovanje in dokumentiranje kronik

· digitalizacija in objavljanje zbranega in obdelanega gradiva

· prepis izbranih kronik

· znanstvena obdelava izbranih kronik

Tretje leto projekta

· znanstvena obdelava izbranih kronik

· knjižna objava besedil kronik v predvidenem obsegu

· pilotna e‑izdaja enega ali dveh pomembnih virov

· knjižna objava študij

· priprava razstave na temo kronik

· organizacija simpozija.

II. PO FAZAH

Prva faza – zbiranje gradiva in priprava

a) zbiranje in pregled obstoječih izdaj kronik ter vse z njimi povezane relevantne literature in arhivskega gradiva. Sodelovali bodo strokovnjaki različnih strok: klasični filologi, komparativisti, germanisti in zgodovinarji. Vsi sodelavci se bodo pobliže seznanili s posebnostmi dela z arhivskim gradivom (v sodelovanju s kompetentnimi strokovnjaki) ter s paleografskimi posebnostmi gradiva (branje rokopisov, posebnosti latinskih rokopisov, posebnosti nemških rokopisov (pisana gotica)), ker so besedila kronik največkrat kombinirana (latinsko-nemška, latinsko-italijanska, latinsko-nemško-slovenska … Ker je vsebina kronik velikokrat povezana tudi z arhivskim gradivom na tujem, bo treba v projekt vključiti tudi nekaj študijskih bivanj v tujini, in sicer v arhivih in knjižnicah v Avstriji, v Nemčiji in na Hrvaškem.

b) postavitev spletnega portala CHRONICA SLOVENICA, kjer se bo sproti objavljalo obdelano gradivo.

Druga faza – popis in digitalizacija

a) pregled stanja in natančen popis ter dokumentiranje obstoječih kronik in del kronikalnega značaja. V to fazo bodo vključene različne ustanove: arhivi, muzeji, NUK, UKM, knjižnice z domoznanskimi oddelki, cerkvene institucije, tako škofijske kot tudi redovne (samostani, knjižnice, nadškofijski, škofijski, dekanijski in župnijski arhivi). Kronike bodo evidentirane s pomočjo: Vodnika po matičnih knjigah (1972); Vodnika po župnijskih arhivih (1975); vseh arhivskih vodnikov; vseh knjižničnih in muzejskih katalogov; informacij naprošenih zgodovinarjev in arhivistov)

b) sprotna digitalizacija in objavljanje na spletu. Kronike, za katere bomo dobili privoljenje njihovih lastnikov oz. hraniteljev, bomo digitalizirali in objavili na spletu.

Tretja faza – obdelava zbranega gradiva

a) izbor nekaj latinskih in nemških kronik, ki izstopajo po svoji pomembnosti in historični vrednosti;

b) prepis izbranih kronik in priprava besedila skladno z ustaljeno metodologijo objave kritičnih izdaj besedil;

c) znanstvena obdelava kronik z različnih vidikov: predstavitev njihovih avtorjev, vsebine, nastanka in njegovega ozadja, pomena, odmev …

Četrta faza – diseminacija rezultatov

a) knjižna objava kronik. Objavljena bo kritična izdaja besedila in spremna študija sodelujočih strokovnjakov: izšla bo kritična izdaja Fajdigove kronike ter prevod izbranih odlomkov s komentarjev in spremno študijo ter polovica Franc Francove kronike v nemščini in slovenskem prevodu.

b) knjižna objava študij sodelujočih strokovnjakov

c) pilotna e‑izdaja enega ali dveh pomembnih virov

č) priprava razstave na temo kronik

č) organizacija mednarodnega simpozija.

PREGLED LITERATURE
1.) Kronike v zgodovinopisju in njihov kulturni pomen

Anna-Dorothee von den Brincken, Studien zur lateinischen Weltchronistik bis in das Zeitalter Ottos von Freising, Düsseldorf 1957;

Alphons Lhotsky, Quellenkunde zur mittelalterlichen Geschichte Österreichs, Graz 1963;

Beryl Smalley, Historians in the Middle Ages, London 1974;

Antonia Gransden, Historical Writing in England, Ithaca, NY 1974 (vol. 1), London 1982 (vol. 2);

Denys Hay, Annalists and Historians: Western Historiography from the VIIIth to the XVIIIth Century, London, New York 1977;

Bernard Guenée, Histoire et culture historique dans l’Occident médiéval, Paris 1980;

Edward D. Kennedy, Chronicles and Other Historical Writing, v: Albert E. Hartung, A Manual of Writings in Middle English, vol. 8, New Haven 1989;

2.) Specializirana dela

Jörn-Uwe Günther, Die illustrierten mittelhochdeutschen Weltchronikhandschriften in Versen, München 1993;

Norbert Kersken: Geschichtsschreibung im Europa der »nationes«. Nationalgeschichtliche Gesamtdarstellung im Mittelalter, Köln, Weimar, Wien 1995;

Gerhard Wolf: Von der Chronik zum Weltbuch: Sinn und Anspruch südwestdeutscher Hauschroniken am Ausgang des Mittelalters, Berlin, New York 2002;

3.) V zadnjem desetletju

Gerhard Wirth idr. Chronik. V: Lexikon des Mittelalters (LexMA). Band 2, Artemis & Winkler, München/Zürich 2009 (1998), Sp. 1954–2035;

Graeme Dunphy idr.: Encyclopedia of the Medieval Chronicle. 2 vols. Brill, Leiden 2010;

Burgess, Richard W., Kulikowski, Michael: Mosaics of Time. The Latin Chronicle Traditions from the First Century BC to the Sixth Century AD. Volume 1: A Historical Introduction to the Chronicle Genre from its Origins to the High Middle Ages. Brepols, Turnhout 2013 (= Studies in the early Middle Ages; volume 33);

Gerhard Wolf, Norbert H. Ott (Hrsg.): Handbuch Chroniken des Mittelalters. De Gruyter, Berlin/Boston 2016.

4.) Spletni portali

Repertorium Chronicarum: A Bibliography of the Manuscript of Medieval Latin Chronicles

The Medieval Chronicle Society

Repertorium Fontium Historiae Medii Aevi

Geschichtsquellen des deutschen Mittelalters

The ORB: On-line Reference Book for Medieval Studies